|
ČAS DEJANJ
za svobodo govora in zakonitost v visokem šolstvu
V torek, 10.10.2000, začenjam ponovni protestni post zaradi nezakonitosti v visokem
šolstvu in še posebej zaradi zatiranja svobode govora na Univerzi v Ljubljani.
Nekateri učitelji, študenti in novinarji že več let javno opozarjamo na gospodarski
kriminal in pedagoško dekadenco v visokem šolstvu. Ugotovitve Računskega sodišča to
še podkrepljujejo. Namesto ukrepov za ureditev stanja je vodstvo Univerze v Ljubljani
dr.Josipu Zohilu in dr.Majdi Prijon, avtorjema monografije "Produkcija znanja ali
neznanja v visokem šolstvu v Sloveniji" (2000), prepovedalo nadaljnje pedagoško
delo (med drugim) zato, ker sta objavljala kritične ugotovitve o univerzi, do katerih sta
prišla med raziskavo. S prepovedjo javnega izražanja kritike univerze, ki jo je odredil
prorektor dr.Vižintin (zapisnik seje senata FPP z 12.3.1999), je prepovedana svoboda
misli tudi v razredu, saj je tudi razred javni prostor. S tem je zanikano dostojanstvo
učiteljev in študentov, onemogočena pa tudi vzgoja inovativnega (kritičnega) kadra, ki
ga nekonkurenčnemu slovenskemu gospodarstvu najbolj primanjkuje. Izničen je pedagoški
poklic: kaj naj v razredu še počnem, če kot učitelj ne smem kritično presojati
stvarnosti in iskati rešitev problemov?! Ker v tem brezpravju šolsko ministrstvo že
več kot dve leti ne ukrepa na prijave hudih kršitev, prav tako ne pravosodje in je celo
1090 podpisov pod tekstom civilne iniciative za zakonitost v visokem šolstvu doživelo od
predsednika državnega zbora le prazne obljube (27.3.2000), sem prisiljen poseči po
skrajni obliki civilnega protesta.
Potrebno je, da generalna javna tožilka, gospa Zdenka Cerar,
predsednik državnega zbora gospod Janez Podobnik in šolski
minister dr.Lovro Šturm nemudoma storijo ukrepe za
uveljavitev svobode govora in zakonitosti navedene v urgenci, ki sem jim jo (po več
drugih dopisih) poslal 16.8.2000 (glej prilogo) in s tem omogočijo normalen pedagoški
proces. Za varovanje pravice govora so potrebni zelo enostavni ukrepi, ki jih v
civiliziranih deželah zmorejo udejaniti v zelo kratkem času. Če po treh delovnih tednih
gladovnega opozorilnega protesta (v tem času izvajanja pedagoških obveznosti ne bom
prekinil) svoboda govora na Univerzi v Ljubljani ne bo zagotovljena, bom razumel, da
omenjeni trije pristojni organi ljudem v Sloveniji ne želijo zagotoviti svobode govora in
osebnega dostojanstva na univerzi. Zato bom v tem primeru post nadaljeval in se v petek, 27. oktobra odpravil na ponovni protestni pohod iz Portoroža v
Ljubljano, se na sedežu univerze poslovil in se vrnil na Fakulteto za pomorstvo in
promet, kjer bom nadaljeval z gladovanjem.
Kot strokovnjak in učitelj sem sokriv, da sta univerza in naša družba zašli v tako
brezpravje: študentov nisem naučil niti osnov civilizacijskega obnašanja, saj večina
(tiho) podpira študentske predstavnike, ki (skupaj z vodstvom univerze) "v imenu
študentov" (sklep študentskega sveta FPP z dne 10.2.2000) kaznujejo kritično
misleče: danes svoje učitelje, jutri kritično misleče sošolce, podpisnike peticije za
zakonitost v visokem šolstvu (?)… Tega se preprosto ne sme početi, še najmanj v
šoli.
So stvari, ki so zapovedane, osnova človeškosti človeka in zato pomembnejše od nas
samih. Za sedanje in bodoče rodove smo dolžni zagotoviti svobodo govora v našem visokem
šolstvu in prepričan sem, da to zmoremo.
Pismo pošiljam pristojnim organom, študentom, posameznim razumnikom ter domači in tuji
javnosti.
Iztok Ostan
Portorož, 6.10.2000
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet
|
